 |
 |
FORUM KS DRAMLJE
Vse o krajevni skupnosti Dramlje in njenih vaških skupnostih.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRIMOZ
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.03. 2008, 10:44
Prispevkov: 549
Kraj: Dramlje
|
 Objavljeno: 07 Jul 2013 10:44 Naslov sporočila: Slovesnost ob 68. letnici preboja na Menini planini |
  |
|
Menina planina, 6. julij 2013
Člani ZZB Dramlje smo se udeležili slovesnosti ob 68. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obkolitvenega obroča na Menini planini. Z slovesnostjo so obeležili tudi 70. letnico ustanovitve Šlandrove brigade in 70. obletnico ustanovitve IV. operativne cone.
 
FRANC SEVER FRANTA na letošnji proslavi na Menini planini, desno naslovna stran njegovih knjižnih spominov, ki so izšli že v četrtem ponatisu.
VREDNO OGLEDA:
Intervju Franca Severja v oddaji Polnočni klub na TV Slovenija (14.4.2013):
http://ava.rtvslo.si/predvajaj/intervju-franc-sever-franta/ava2.163832398/
Intervju Franca Severja v oddaji Razkošje v glavi (9.3.2013) 1. program radija Slovenija:
http://www.rtvslo.si/radioprvi/prispevek/10217
O legendarnem preboju je v knjigi PAST NA MENINI opisal spomine Franc Sever Franta, ki je, komaj 22 leten, med 11. in 16. marcem 1945 poveljeval na Menini planini.
V nadaljevanju objavljam povzetek zgodbe, ki ga je napisal Janez J. Švajncer (Past na Menini planini, str. 90):
Marca 1945 so Nemci na Menini planini obkolili Šlandrovo in Zidanškovo brigado. Skupen operativni štab obeh brigad je vodil Franc Sever - Franta, star in preizkušen borec vse od začetkov narodnoosvobodilnega boja. Njegovi operativni skupini, se je na Menini planini pridružil še bataljon VDV. Franc Sever - Franta je imal tako pod svojim poveljstvom okoli 500 borcev in bork. Med njimi je bilo precej aktivistov, ki so se med nemško ofenzivo pridružili enotam. Obroč okoli partizanov na Menini so sklenili pripadniki nemške SS divizije Galizien. V njej so bili večino Ukrajinci. Operativna skupina se je dvakrat skušala prebiti iz obroča, vendar so jo Nemci obakrat zavrnili. Položaj v obroču je postajal vedno bolj težaven in brezizhoden. Menino je pokrival visok sneg, začelo je primanjkovati hrane in streliva. V takšnih razmerah se je komamndant odločil, da ne bo več poiskušal z prebojem skozi obroč okoli planine. Nemce bo počakal na višinah, zavrnil njihov napad, vztrajal do noči, nato pa se prebil tam, od koder so Nemci potegnili sile za napad. Zato bo tam obroč najbolj šibak.
Tako se je tudi zgodilo. Operativna skupina je odbila vse Nemške napade, zvečer pa našla drčo za spravilo lesa, ki je Nemci niso nadzorovali. Po tej drči se je partizanska kolona spustila v dolino pti Češnjicah v Tuhinjski dolini. Poveljsnik je pričakoval, da ga tam čaka še zadnji odločilni del uresničitve njegove poveljniške odločitve - preboj skozi nemško zaporno linijo. Toda nemški položaji so bili prazni. Nemci so svoje enote že umaknili. Vojna sreča se je tokrat nasmehnila partizanom. Kolona je prečkala Tuhinjsko dolinop on se na drugi strani začela vzpenjati v svobodne hribe.
Knjiga je še v prodaji (zadnji izvodi) -povezava do spletnega nakupa:
http://www.emka.si/past-na-menini-planini/PR/124943
Fotografije z slovesnosti na Menini planini in nekaj drugih utrinkov (6.7.2013, foto P. Laubič)
Spomenik v spomin žrtvam bojev na Menini planini
Kapelica na Menini planini
Lesen razgledni stolp s katerega se odpira pogled na visokogorje Kamniško - Savinjskih alp.
SPOMINSKA SLOVESNOST
Udeležence spominske slovesnosti (okrog 1500) na Menini planini je nagovoril zgodovinar Jože Pirjevec. Del njegovega govora povzemam v nadaljevanju:
»Med vas prihajam s partizansko kapo na glavi, ker želim poudariti svojo privrženost narodnoosvobodilnemu boju, obenem pa tudi protestirati proti dogodku, ki se je zgodil v Šentjoštu blizu Polhovega Gradca. Na svečanosti v spomin domačinov, ki so bili, kakor pravi sporočilo, žrtve vojnega in povojnega nasilja, so bili ob kapelico postrojeni ob domobranskih zastavah štirje mladi možje v domobranskih uniformah. Spoštujem komemoracijo mrtvih, ne morem pa se strinjati z oživljanjem simbolov režima, o katerem je papež Benedikt XVI., ob svojem obisku v Auschwitzu, leta 2006, dejal, da je hotel obiti boga. Gre za provokacijo, ki se ji moramo zoperstaviti, tudi tako, da poudarimo svojo vero v vrednote našega narodnoosvobodilnega boja, brez katerega bi se danes ne mogli srečati in svobodno govoriti na Menini planini. Koliko slavnih in bolečih spominov je vezanih na to čudovito predalpsko planoto. Že leta 1941 so se tu zbirale manjše in večje partizanske enote, kar je okupatorja vzpodbudilo, da se je kruto maščeval nad domačim prebivalstvom.«
Ob zaključku govora se Jože Pirjevec je dotaknil še aktualnih problemov v Sloveniji:
»Ne morem skleniti svojih besed, ne da bi posvetil nekaj misli Sloveniji, v kateri živimo danes. Ko smo se osvobajali, sem menil, da nas čaka svetla bodočnost. Upal sem, da bomo postali druga Danska. Te sanje se niso uresničile. Politična elita, ki je izšla iz osamosvojitvenega procesa, ni bila kos pristopiti iz socializma v kapitalizem, saj je slednjega dojela povsem akritično in dovolila, da je v naši domovini prišlo do divje privatizacije. Del te elite se je vpletel tudi v prekupčevanje z orožjem, ki so ga v boju proti Miloševičevim Srbom potrebovali Hrvati in Bošnjaki ter s tem vnesel v naš prostor elemente kriminala, kakršnega v naši zgodovini nismo poznali. Ker je poleg tega, katoliška cerkev v svoji sliki po politični moči in bogastvu zabrenkala na strune zgodovinskega revizionizma, je v naši sredi, poleg razširjene korupcije, prišlo tudi do romantičnega ideološkega razkola, ki se ga je politika takoj polastila. Če k temu dodamo še globalno gospodarsko krizo, v katero smo vpeti, bomo morali ugotoviti, da je naša družba v veliki stiski. Kako stopiti na pot rešitve? Na naš položaj gledam v okviru zgodovinskega razvoja dolgega trajanja. Posebno tistega, ki se je odvijal v zadnjih 200. letih. V tem času smo se Slovenci izkazali kot žilav in krepak narod, ki zna kljubovati težavnim okoliščinam, s katerimi se je prisiljen soočati. To zmožnost smo dokazali predvsem v času osvobodilnega boja, pa tudi v 80. letih prejšnjega stoletja. Ne verjamem, da smo jo za vselej iztrošili. Nasprotno. Prepričan sem, da je iskra upora, ki je našim prednikom dajala pogum v boju z nacifašizmom, še vedno temeljna pridobitev našega narodnega značaja, kakor bi dejal Edvard Kocbek. Zaradi tega naj živi osvobodilna fronta, kajti samo tako bo živela Slovenija«, je zaključil.
Franc Sever Franta
SLAVNOSTNO POLAGANJE VENCA
 |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
