 |
 |
FORUM KS DRAMLJE
Vse o krajevni skupnosti Dramlje in njenih vaških skupnostih.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRIMOZ
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.03. 2008, 10:44
Prispevkov: 549
Kraj: Dramlje
|
 Objavljeno: 24 Nov 2009 22:38 Naslov sporočila: ZAPISNIK Z OKROGLE MIZE OB 170 LETNICI ROJSTVA GUZEJA |
  |
|
ZAPISNIK
z okrogle mize ki smo jo namenili počastitvi 170 letnice rojstva slovitega razbojnika Franca Guzeja in je nosila naslov:
KAKO IZKORISTITI POTENCIAL LEGENDE O RAZBOJNIKU GUZEJU ?
Kraj in datum:
Dramlje (večnamenska dvorana GD)
18.11.2009
Glavni organizator:
Sekcija za zgodovino pri ŠDŠ
Soorganizator:
Šentjurski forum
Pričetek in trajanje razprave:
Od 18.00 do 20.20 ure.
Prisotni razpravljavci :
Bogdan Rahten (moderator okrogle mize)
Primož Laubič (Sekcija za zgodovino pri ŠDŠ, predsednik)
Darko Petelinšek (Sekcija za zgodovino pri ŠDŠ, član)
Franc Kovač (Šentjurski forum, vodja)
Milenko Strašek (avtor razstave o Guzeju, pisec lit. zgodovinske študije)
Jelka Šefic in Marija Sulz, (sodelovali v imenu zgodovinarja g. Slavka Kremenška)
Tone Kos (rodoslovec)
Ivo Trošt (Kozjanski park, direktor)
Edvard Krofl (Muzejsko društvo Kozje, predsednik)
Robert Polnar (Šentjurski forum, član)
Judita M. Šarlah (oddelek za družbene dej. Občine Šentjur)
Jože Artnak (Šentjurki forum, član)
Mirko Pajek (KS Prevorje, predsednik)
Albert Tanšek (pisec zadnje knjige o Guzeju)
Mirko Čander (nekdanji aktivist Guzejevega projekta)
Breda Ratuznik (TIC Šentjur, direktorica)
Maša Kladnik (TIC Šentjur, uslužbenka)
Mirko Oprešnik (operativec Guzejevih projektov na Prevorju)
Prisotni predstavniki medijev.
Katarina Šumej, Šentjurčan
Bojana Avgustinčič, Novi tednik,
Nada Kumer, TV Slovenija, (izjavo so posneli tega dne na razstavi op.a)
Bogdan Rahten, Kozjansko.info
Primož Laubič, Dramlje.info
Franc Kovač, Šentjurske novice
Okroglo mizo je vodil BOGDAN RAHTEN. Po uvodnem pozdravu, je prebral časopisno vest, za katero meni, da bi lahko bila ena od iztočnic nadaljnje razprave.
Glej prilogo 1
BOGDAN RAHTEN:
»Ta uvodni članek, ki sem vam ga prebral, je izšel leta 1994, ravno v času ko je v Novem tedniku izhajal podlistek Ernesta Tirana, na podlagi katerega je kasneje izšla knjiga, v kateri je Milenko Strašek objavil literarno – zgodovinsko študijo o Guzeju.
V nadaljevanju bom pojasnil kako je prišlo do ideje za izvedbo okrogle mize. Razne PR službe so dosti spraševale o namenih in razlogih; v bistvu je zadeva povsem slučajna. Letos spomladi so v Kozjem odprli precej odmevno razstavo Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo, avtor je takrat želel, da potuje tudi po drugih krajih tega območja. Trenutno gostuje v prostorih ŠD Šedina, streljaj od tu. Morda bo predsednik društva Primož Laubič, kasneje kaj več povedal o njegovih vtisih. Na neformalni razpravi, po otvoritvi razstave v Dramljah smo ugotavljali da se bliža 12. november in ravno na ta dan je bil naš t.i. Kozjanski Roobin Hood, imenovan tudi tolovaj iz Šentjurja, pred 170 leti rojen.
Takrat smo že izvedeli za zanimive podatke, ki jih je odkril rodoslovec Tone Kos iz Sinje Gorice pri Vrhniki, poleg tega pa so v zadnjem času pričeli še nekatere druge aktivnosti izvajati, konkretno je to projekt Na poti z Guzajem, ki ga izvajajo na Prevorju, Dobjem in Planini. Tako smo želeli počastiti njegovo okroglo obletnico, poleg tega pa dati v takšnem avditoriju nek prispevek k temu, kako bi to zgodbo ki je verjetno zelo široka in kompleksna, ponovno pognali.
Če ste prej pozorno poslušali kar sem vam prebral, je leta 1994 Občina Šentjur pripravila strokovno študijo o tem, govorimo torej le o obdobju 15 let nazaj. Dandanes v Programu turizma Občine Šentjur o Guzeju ni veliko napisanega, omenjen je na primer Guzejev pohod, projekt Na poti z Guzajem, kaj veliko več pa ni. V današnji razpravi pa bi naj ravno to ugotovili, da je v bistvu, kolontacija Guzej napram kozjanski pokrajini in dediščina ki jo tukaj imamo tako pomembna, da bi ji bilo potrebno posvetiti veliko pozornosti.
Na začetku bi prosil g. Toneta Kosa, da nam predstavi nova dejstva o Guzeju, doslej je veljalo da je Guzej doma iz Primoža, sedaj pa naj bi bilo pravilneje Šibenik pri Šentjurju.»
Sledila je predstavitev dokumentov in obširna razlaga Toneta Kosa.
Glej prilogo 2
BOGDAN RAHTEN:
» Glede na vire ki jih navaja g. Kos, lahko odslej z gotovostjo navajamo rojstni kraj Guzeja, kot Šibenik. To je v bistvo razvidno iz vaše razprave. Te podrobnosti so tudi na spletnem portalu Dramlje.info. Zahvaljujem se vam za vaš trud ki ste ga vložili in da ste prišli od tako daleč.»
G. Kos doda, da bi bilo dobro da bi kakšna inštitucija prispevala kakšen evro, ker je z tem delom nastalo precej stroškov.
BOGDAN RAHTEN:
»Verjamem, da vsi več ali manj poznamo pomen Guzeja v našem kozjanskem in širšem nacionalnem okolju. Pa bi za vzporednico prosil Primoža Laubiča, ki je analiziral narodnega heroja zelo podobnega kova kot je bil Guzej - slovaškega Janošika.
Glej prilogo 3
BOGDAN RAHTEN:
»Primož nam je predstavil junaka dežele ki je na nek način podobna naši, tudi po imenu. Guzej ima vse karakteristike ki ga uvrščajo med podobne ljudske junake po vsem svetu, kot je na primer Robin Hood.
Tudi to je bila ena bistvenih idej, da bi sedaj poskušali dati nek pozitivni impulz, da bi to zgodbo o Guzeju začeli velikopoteznejše, bolj organizirano tržiti in da bi to naše območje ki je bilo vedno na obrobju, deplesirano, mogoče le nekako razvili. To je eden od teh adutov.
Sedaj bi prosil prisotne, da gremo z vašimi razmišljanji, o dosedanjem delu, predvsem pa z idejami za naprej. Prosil bi, da najprej naredimo en krog teh razprav in nato naredimo, še neke zaključne misli.»
EDVARD KROFL:
»Lepo vas pozdravljam kot predsednik Muzejskega društva Kozje. Nisem verjel, da bo ta naša razstava ki jo je naše društvo skupaj z avtorjem Milenkom Straškom vzpostavila, vzbudila toliko pozornosti in odmevnosti v Sloveniji. Zasluge za to razstavo ima Milenko Strašek kot zbiratelj tega gradiva in Slavko Kremenšek, s katerim sta skupaj to ustvarila, Muzejsko društvo Kozje pa je zagotovilo sredstva. Razstava je doživela velik obisk. Na zanimanje smo se dogovorili z vašim društvom, kjer je še naprej obiskana. Spomladi predvidevamo, da bi jo prestavili v Dobje. Skratka, smo zelo zadovoljni, da je takšen odmev. To je bilo veliko delo Milenka Straška.«
BOGDAN RAHTEN:
»Obhajamo 170 let rojstva Guzeja, naslednje leto pa bo 130 let od smrti, kar bo na nek način tudi izhodišče za aktivnosti naprej.«
Povabi k razpravi naslednjega.
MILENKO STRAŠEK:
Predlaga, da nekaj povedo tisti, ki so poleg razstave, doslej naredili največ, torej Prevorčani.
MIRKO PAJEK:
»Hvala za izziv, sem se nameraval javiti; ne vem kako bi začel. Lahko pa rečem, da smo prebili osnovni led. Leto in pol smo intenzivno delali na tako imenovani Guzejevi poti, ki poteka po krajevnih skupnostih Prevoje, na Planini in občini Dobje. Na tej poti, ki je dolga 36 kilometrov, imamo 36 čudovitih objektov, ki jih lahko v vsakem trenutku pokažemo vsakemu, ki hodi po njej. Ta pot je označena tudi z dvanajstimi informacijskimi tablami in pa z več kot 550 smerokazi. Tako, da je ta pot označena, slavnostna predstavitev oz. promocija te poti je bila zadnjo nedeljo v avgustu letos, z zaključno prireditvijo na Prevorju. Pohodniki so krenili po poti iz Prevorja, po poti z Planine in iz Dobja kjer smo se skupaj srečali na Prevorju.
Rad bi nadaljeval sledeče; zanimivosti ki jih lahko pokažemo na Prevorju - ne gledat sedaj samo tiste objekte ki propadajo; res je, da določeni projekti propadajo, ampak lahko na Prevorju pokažemo npr. Astronomski observatorij, potem imamo zelo zanimivo zadevo Lapršekov mlin, že dve leti delamo na njem, kjer so se letos že sukala mlinska kolesa, prihodnje leto pa naj bi na tem mlinu že mleli žito. Imamo to srečo, da imamo na Prevorju še dva mlina; k sreči imata streho in notranjost ne propada, je pa eden v slabem stanju. Zelo ponosni smo, da so se v projekt vključili gostinci, ki so z odprtimi rokami zadevo sprejeli. Lahko rečem, da že danes nekaj tržijo, dobička ni in dobička še dolgo ne bo. Če samo omenim Planino, ki jo vsi dobro poznate, ki ima tudi bogate kulturno zgodovinske spomenike, ki si jih lahko ob tej poti ogledamo; od Planinskega gradu, Šmidove zbirke, potem to kalvarijo, najbolj znana in opevana pa je trenutno Glija jama, Da ne govorimo o občini Dobje, kjer zadnjih 6 mesecev zelo aktivno deluje Kozjanska domačija z lastnikom Bojanom Gučkom na čelu, kjer prirejajo zelo veliko prireditev.
Če še enkrat omenim Prevorje; zelo veliko obiska imamo tudi v času poletnih počitnic, ko se tukaj odvijajo t.i. študentski tabori, pod organizacijo Aleksandre Maček, ki jih vodi. Na njih imamo celotedenske aktivnosti, ki so letos s že presegle meje Slovenije. Gostinsko ponudbo imamo obdelano v taki meri, da lahko rečem, da tiste gostilne ki so v teh krajih sedaj, se trudijo in nam nudijo pomoč.
Med tem smo imeli tudi okrogle mize na to temo, to so bile zelo dobre iztočnice za naše nadaljnjo delo. Istočasno pa bo ta pot opisana v knjigi ki jo izdaja založba Rokos, Pravljične poti v zgodovino. Naša pot je tudi ena izmed 50 tih poti, ki bodo v tej knjigi predstavljene in seveda smo zelo ponosni, da je ta Guzejeva pot vključena na ta seznam.
Da ne boste imeli občutka da se samo hvalimo; še zdaleč ne. Prebili smo led, marljivo in trdo delamo saj dela je še za dvajset ter več let. In če bomo nadaljevali s tako vnemo kot jo imamo sedaj, pri čemer nam res pomagajo vsa društva, tudi krajani so to zelo dobro sprejeli, potem lahko rečemo, da se bo to čez čas prijelo.»
BOGDAN RAHTEN:
»Preden dam besedo naslednjemu razpravljavcu, bi tu rad dodal podvprašanje; kje vidite konkretne možnosti razvoja, oz. kaj bi si želeli od podpore lokalne skupnosti ali na državni ravni, na kaj bi se radi v prihodnje opirali ?«
MIRKO PAJEK:
»Mi se bomo skusili prijavit še na kakšen razpis. Pravno in formalno si želimo, da nam pomagajo pri dokumentaciji, glede tega nismo najbolj vešči, ampak znamo pa fizično delat, znamo spodbudit ljudi, da nam pomagajo. Prav zato imamo prihodnje leto, v okviru tradicionalnega Guzejevega pohoda otvoritev eko čebelarstva pri Majcnu v Žegru. To smo si zadali kot nalogo, istočasno pa tudi promocijo kovaških izdelkov pri kovačnici Obrez, ki je ob tej poti v zelo dobrem stanju. V največjo pomoč, pri dokumentaciji, pa so pri Razvojni agenciji Kozjansko in pri Kozjanskem parku, s katerim smo tudi ves čas sodelovali.«
BOGDAN RAHTEN:
»Zdaj ko je že g. Pajek omenil Kozjanski park, ki je sicer inštitucija ki ne deluje na območju občine Šentjur, ima pa prepoznavno vlogo na preostalem delu Kozjanskega, pa bi lahko predstavili vaš zorni kot (Ivo Trošt op.a) ki je mogoče malce z neke distance, kljub temu, da pa ste hkrati tudi akter ?
IVO TROŠT:
»Najprej razrešimo osnovno dilemo med »a« in »e«. Če sodim po gospodu Kosu je definitivno »Guzej«, ki je meni lepši, ker poznam Guzejev na Kozjanskem zelo veliko, Guzaja pa nobenega. Osnovna zadeva je bila, da je na njegovem nagrobniku zapisano Guzaj, s tega smo izhajali.« (medklic enega izmed razpravljavcev : gre za dialekt).
TONE KOS:
»V starejših zapisih v gotici je povsod Guzej… uradno je Guzej. »
IVO TROŠT:
»Verjetno lahko za te podatke ki ste nam jih danes predstavili, z veliko verjetnostjo rečemo, da držijo. Iz tega izhaja, da je cel kup stvari ki ste jih nekateri že pripravili oz. že tudi natisnili - brošur, letakov, napačnih in jih bo treba v bližnji prihodnosti popraviti, spremeniti… Nerodna stvar.
V nadaljevanju pa bi rekel, da je povsem stvar našega dogovora, recimo vseh udeležencev pogovora za tem omizjem, kako bomo vse skupaj naprej razvijali v prihodnosti. Pri tem pa je cel kup odprtih stvari; zdaj si tega Guzeja na več načinov prisvajamo vsi, v končni fazi pa se bomo le morali dogovorit ali bo imel domicil na Razvojni agenciji Kozjansko, ali bo imel domicil - govorim na splošno, na Kozjanskem parku ali pa bo to kdo drugi. Na vsak način jaz mislim, da je prav, da bi imel eno stalno razstavo, z vsemi osebnimi predmeti Franca Guzeja. Verjetno je prav, da ima to ena inštitucija ki je odprta ves čas. Mi bomo v bližnji prihodnosti graščino v Kozjem obnovili, spodnja etaža je namenjena kulturi, oz. kulturno etnološkim namenom. Tam je prostor v samem vhodu v graščino namenjen tudi znamenitim osebnostim na Kozjanskem. Takšne lepe stvari smo okoli Sv. Eme že naredili, ena od takih simpatičnih osebnosti je tudi Guzej. Po drugi strani pa; Franc Guzej je na nek način simpatična osebnost, bil je marsikaj, mi ga moramo po ljudskem izročilu ljudem predstaviti tako kot jim je všeč. Zdaj bom malo zanemaril zgodovinska dejstva, zame je to še vedno razbojnik, brez zamere, ampak znal pa je deliti. Tisti ki zna deliti pa tudi vlada.«
BOGDAN RAHTEN:
»Če lahko dobim zaključek iz vaše razprave, predlagate poenotenje pri nazivu Guzej – Guzaj, predlagate tudi dogovor glede usklajevanja aktivnosti.«
ALBERT TANŠEK
»Malo sem bil izzvan; Guzaj – Guzej. Napačna je interpretacija tega priimka v veliko dokumentih. Toda, krstni list, na roke napisan, ki ga je župnik spisal, tam je napisal Guzaj. Če se je župnik zmotil, potem sem se jaz v celem besedilu tudi zmotil. Jaz sem šel po krstnem listu in zame je to verodostojno. Tako je vpisan tudi v krstno knjigo…«
TONE KOS:
»Ni res, to ni v Šentjurju… ali ste videli da je to original, to vam jaz takoj oporekam. V vseh originalnih dokumentih se piše Guzej.«
ALBERT TANŠEK:
»Seveda je še v Šentjurju. Bi vas pa vprašal od katerega Guzeja pa vi to imate?«
TONE KOS:
»Od Franca!«
ALBERT TANŠEK:
»Lahko da tudi. Ampak Guzejev je bilo na našem območju v 19 stoletju, odkar je Kozjansko, niso bili več kot trije, veste.«
TONE KOS:
»Koliko ste pa že vi tega pregledali…«
ALBERT TANŠEK:
»Ne bom se spuščal v zgodovino, ker me sploh ne zanima, gre se danes za naprej, za to Guzejevo zgodbo… Torej, da je Guzej bil rojen v Šibeniku; mogoče, ne bom oporekal. Ampak, govorim iz lastne izkušnje, ko sem bi še kot fant; enkrat na leto je bila pri Sv. Primožu maša ob nekem prazniku, pri tej cerkvi so vsi kazali in govorili: tole je Guzejeva hiša. In danes mi nekdo oporeka tole ni Guzejeva hiša, če pa vsi starejši ljudje vedo kje je bil Guzej doma. Veliko starih ljudi nimam okrog, ampak na srečo jih je še nekaj. Jaz sem na naslovnici knjige prikazal tisto hišo, ki so jo sedaj preuredili, ker je bila identična tisti pravi Guzejevi, ki jo je moj prijatelj podrl in na tem mestu stoji danes nova hiša. Se pravi en kup zapisov je takih, ki ne drži. Kakor sem pridobival dokumentacijo, jo posnel, tako sem jo tudi v knjigo vključil. Za vse stvari ki sem jih napisal sem tu in stojim za tem. Prej sem slišal nekaj besed okrog pištole; Guzejeva pištola je v Celju v Pokrajinskem muzeju. In ni na razstavi, je v skladišču, ima papirnato tablico. Kdor jo želi videti se mora predhodno naročiti. Jaz sem jo slikal in je v moji knjigi. Glede dokumentov, ki naj bi bili najdeni, če so bili kakšni dokumenti najdeni, ki jih je Guzej pisal že mogoče. Toda tista pisma ki jih je pisal Barbiki, je imel v žepu. In tiste dokumente so odnesli orožniki, to je vzela vojna in sedaj so v pokrajinskem muzeju v Gradcu, samo nekaj od tega še. Predvidevam, da je bil še kak denar, ugiba se ali je to nekam izginilo ali je to kdo ukradel, ampak ni. Vsega še dva lista sta, komajda razumljiva. Zanimivost je to, da so pisma pisana z ploščatim svinčnikom, po domače s tako imenovanim »cimermanskim«, s tem je on pisal. Kar se tiče nadaljevanja, jaz pozdravljam Prevorčane ti so to vzeli v zakup, Guzejevo zapuščino. Krasno, jaz to pozdravljam in mislim, da jim je treba pomagat. Saj se vendar te poti lahko razširijo, zakaj bi ne bila pot iz Primoža pa do zadnjega doma na Prevorju.
Slišal sem celo govorice, da on tam sploh ni pokopan, celo to. Glejte, v moji knjigi je zapis kjer je Pilštanjski župnik napisal, da ga ne pusti pokopati, ker je to božja zemlja. Takšne stvari med ljudmi krožijo, na nek način gre za neko nagajanje. Mi moramo vedeti, ko se pogovarjamo o Guzeju, da je dobro vedeti kje se je rodil, kaj je bil in zakaj je postal to kar je postal. To je bistvo tega, ter hkrati vodilo v novejše čase. Če je nekdo pošten, nekdo pa mu je to vzel tako, da mu je nekaj podtaknil, potem je to za razmislek tudi v današnjem času.«
Za repliko se prijavi Milenko Strašek
MILENKO STRAŠEK:
»Mimogrede, okoli pisem je tako; tri pisma obstajajo v Pokrajinskem muzeju v Celju, ne vem natančno ali so nemška ali slovenska, za preostala dva ni jasno kje sta. Jaz sem se z predstavniki muzeja dolgo dogovarjal, pa mi ni uspelo. Ta pisma so bila last znanega Celjana, ki jih je v zahvalo ker so pred leti Celjani postavili imenitno razstavo Danes Celjski grofje in nikoli več, podaril iz svojega arhiva Pokrajinskemu muzeju v Celju.«
JOŽE ARTNAK:
»Kot član te diskusijske skupine (Šentjurski forum op.a.) želim kot običajno prispevati neko svoje razmišljanje, sicer ne bi bil član, če ne bi imel vedno kaj za povedati. Kljub temu, da je bilo danes tukaj osvetljenih kar nekaj poskusov ali pa celo zgodovinskih dejstev, kar je prav gotovo neprecenljiv prispevek k temu vprašanju o Guzeju. Osebno sem prišel na idejo iz te diskusije, da bi kdaj kazalo o Guzeju organizirati celo kak simpozij, vendar naj bo to iniciativa ali pobuda za koga drugega. Bi pa le rad povedal najprej tole; jaz sem doma iz Kozjanskega, iz krajev kjer je Guzej hodil in kjer se je nahajal. Meni je o Guzeju pripovedovala moja stara mama, o tem kako je moj pradedek celo spal z pištolo pod »povštrom«, ker se je najprej bal Guzeja, kasneje pa sta se spoprijateljila. In Guzej je za Kozjane legenda. Kakorkoli, vi lahko danes osvetlite zgodovinska dejstva, to je celo dobro, da jih osvetlite, vendar tisto pa kar želimo mi iz Guzeja naredit pa je tista legenda ki je v ljudeh in izvira iz ljudi. In zakaj se je Guzej tako globoko usidral v tega kozjanskega človeka? Zaradi tega ker mu je bil zelo blizu, ker je bil to ljudski človek, ker je bil blizu vsem značilnostim tega kozjanskega človeka. Pa ne da bi bil kozjanski človek razbojnik, daleč od tega, ampak kozjanski človek, nikoli nobene oblasti ni takoj sprejel, da ne rečem da je bil nastrojen zoper njo. In ravno tu se odraža tisto kar je Guzej pravzaprav prinesel ljudem, zato so ga ljudje tako sprejeli, ne samo v tistem času ko je živel, ampak zakaj je nastala legenda.
Če se je ta legenda prenašala iz roda v rod, in sedaj živi v ljudeh, ter je kot taka zanimiva, potem je verjetno velika možnost, da v teh časih nekaj naredimo iz tega, da ljudje lahko od tega tudi živijo, ter da imajo nek biznis kot rečemo. Ali je to mogoče tržiti, ne vem. To dokazujejo nekateri poskusi tega kar se je že začelo. Zagotovo pa je po mojem mnenju še daleč od tega da bi bil to vrhunec, ampak je mogoče celo samo zametek začetka, ne pa sam začetek. Jaz vidim v tem, ker je ljudem to blizu, da je to neka zgodba ki jo lahko prodaš nekomu, ljudem ki jih to zanima, torej ne samo nam ki tukaj živimo in rastemo iz te zemlje ampak tudi ljudem ki sem pridejo in gledajo to čudo narave. Z ustrezno zgodbo, bi mogoče to lahko prodajali in naredili še kaj iz tega. In če pri tem lahko vsi skupaj pomagamo, potem bomo naredili veliko za ta čas in za prihodnost. Ob tem mi je vseeno kako se ime Guzej zapiše, vendar Kozjanci smo tako specifični ljudje, ne bom rekel da bi morali imeti že kar svojo državo, gotovo pa je da imamo svoj jezik in ta jezik ki ga sedaj uradno uporabljamo v Sloveniji ne pozna te vmesne črke Guzaj, ne znate vi to napisat, ne zna to noben napisat. Zato se kregate ali je Guzej ali Guzaj.: Guzej je, tako mi je stara mama povedla in tako bo ostalo!
Hočem še nekaj povedati; Guzej ni nikogaršnji, Guzej je javno dobro. Morda bi ga kazalo celo zaščititi, kot ime in kot projekt in pomagat vsem tistim iniciativam ki se trudite s tem in jih kanalizirati v nek tok, v neko reko, ki bo potem držala neke rezultate. Ne trdim, da bomo, to legendo in hkrati te ljudi in njihovo znanje, vključno z naravo, to prodajali kot Egipčani svojo zgodbo v Egiptu, to verjetno ne. Ampak, da bi se jo dalo veliko bolje prodajat, v tem pa vidim jaz en izziv in temu mora biti posvečena in namenjena taka diskusija, vključno z kakimi polemikami. Zato zelo pozdravljam vse ki ste do sedaj kakorkoli naredili na tem in vas vabim, kar si jemljem ker sem del oblasti, da to nekako uokvirimo in si nič ne prilaščamo ne Kozjanci, ne Prevorjani, Slivničani. Naj bo kar od vseh in skušajmo to kanalizirat v en enoten okvir, seveda skupen, ki bo šel v eno smer.«
JELKA ŠEFIC
»Govorim v imenu dr. Kremenška ki je danes odsoten. Vse to kar je bilo prej obravnavano v polemiki z gospodom Tanškom, kjer je bilo rečeno, da ga zgodovina ne zanima, jaz se ne bi spuščala v to, kajti prof. dr. Kremenšek je zgodovinar in vse te podatke je preverjal pisemsko v muzejih. On je bil pobudnik razstave, z veliko željo da bi to izpeljala do konca, saj sta z avtorjem G. Straškom veliko dela vložila v to. Pol leta sta delala na tem, kjerkoli se je kaj dobilo, tudi muzej v Gradcu sta obiskala, si ogledala tisto pištolo in vse kar ga zanima, kot domačina. In to je edini verodostojni zbir teh podatkov. Profesor Kremenšek sodeluje tudi z g. Kosom, z rodoslovnim društvom (g. Kos pojasni da oni sodelujejo z njim op.a.) ali obratno.
Vse karkoli boste delali naprej, vam je z zgodovinske plati pripravljen pomagat. To je bil takrat ogromen korak in led prebit, kajti takrat (ko se je vzpostavljala razstava op.a.) je bil predsednik Muzejskega društva Kozje. Naj si Guzeja nihče ne lasti, če pa imate te pripetije; zgodovina govori svoje in nič drugače.«
TONE KOS:
»Eden naj ima glavno besedo, ostali pa naj pomagajo. Tudi če je do sedaj do kakšnih razprtij prišlo, naj bo odslej to skupen projekt.
Glede podatkov, ki sem jih pokazal, za katere pravi gospod, da niso pravi. To je v uradni knjigi kjer je župnik to prvi dan napisal, če je bilo v tretji knjigi napisano po pripovedovanju pa naj bo. So pa zgodbe zapisane, tako kot se je takrat vedelo. Če v uradnem dokumentu piše Guzej, je gotovo tako. Jaz imam več različnih izkušenj z ustnimi izročili; ali je resnično, pol resnično ali pa ga sploh ni. To srečujem pri Slomšku in še pri marsikaterem primeru. Včasih se po uradnih knjigah potem pokaže prava vsebina, tako kot se je pri Guzeju, vedno pa temu ni tako. Nobeden pa ne bo govoril, da to ni verodostojno.«
MIRKO OPREŠNIK:
»Povedal bi samo tole; glede dileme Guzej – Guzaj, podpiram vse vas, ker je to čudovita stvar. Vendar jaz ne bi s tem končal, pač pa bi predlagal da »Guzej – Guzaj« pustimo v razpravi, ker jaz nisem prepričan da je to to, hkrati pa ne trdim da ni. Vračam pa se v knjigo g. Straška, kajti tudi tam je velikokrat različno zapisano, torej v eni knjigi različno. G. Strašek navaja nekatere vire iz časopisov, na primer v kakšnem je zapisano tudi Guzaj. Mene to moti, pa ne zato, da bi oporekal enemu ali drugemu, ampak zaradi vsega tega prihaja do dodatne zmešnjave, ko to beremo. Na eni strani imamo tukaj (odkritje Kosa op.a.) verodostojen podatek, na drugi strani pa časopis iz tistega časa objavlja drugače. Kot drugo pa bi rad povedal to, da bo prihodnje leto zagledala luč sveta originalna knjiga Anne Wambrechtsamer o razbojniku Guzeju (Der Gusej op.a.), ki bo prevedena v slovenščino. To bomo naredili na Prevorju, kjer bomo začeli knjigo promovirati, pa vas takrat vabim k nam, prav tako spomladi na okroglo mizo na Prevorje.»
FRANC KOVAČ:
»Jaz mislim, da zgodovina tu ni pomembna, če bomo po njej razkopali bomo priča še razno raznim razprtijam. To je pomembno za vas ki se z zgodovino ukvarjate, za nas ki pa bi radi iz tega »kšeft« naredili pa ne. Jaz bi enostavno predlagal, da razmišljamo kako to Guzejevo literarno zgodbo spraviti na TV. Ker takrat ko bi se to enkrat zavrtelo po slovenskem prostoru, se bo ta linearni tok obrnil prosti nam in zaživel v perspektivi Guzeja.»
BREDA RATUZNIK:
»Guzej je taka osebnost ki zahteva izjemno pozornost in promocijo v naši občini. Tudi na samem spletnem portalu smo glavne junake šentjurske občine obeležili, kjer smo omenili tudi Guzeja. To je za nas velika priložnost, navezala bi se ob tem na Artnaka, pa tudi g. Kovača. Zdi se mi, da je izjemno pomembno, da se pri tem vsi povežemo in da nas neke zgodbe, ki so se odvijale v enem ali drugem okolju ne omejujejo. Na širšem območju se bo Guzej pojavljal, večja bo promocija s čimer bo bolj bo razpoznaven in bolje ga bodo ljudje sprejeli. Turista pa vse te naše notranje zgodbe čisto nič ne zanimajo, v bistvu jim moramo ponudit turističen produkt ki bo atraktiven, ki se da ponuditi na ta način, da se pove o Guzeju zgodbo. Na takšen način na primer, kot jo je z dušo in srcem povedal g. Artnak. To je tisto kar potem navduši obiskovalca in skozi tako zgodbo začuti. Kajti predmetov v povezavi z Guzejem ki jih lahko pokažemo imamo malo, ustvarit moramo zgodbo. In zgodbo bomo ustvarili z enim dobrim pripovedovanjem, za kar rabimo dobre turistične vodnike, rabimo tudi stroko, da ne bomo potvorili dejstev, saj ta vendarle so in jih moramo skupno nadgrajevati. Pomembno je, da se zavedamo da bomo skozi Guzeja prodajali še vse ostale zgodbe na tem območju, od naravne dediščine, gostinske ponudbe do vseh ostalih zadev. To je velika priložnost in ne smemo preveč časa izgubljati z nekimi vmesnimi postajami. »
BOGDAN RAHTEN:
»Kakšno pa je zanimanje za Guzeja od drugod, kakšno je povpraševanje po njem? »
BREDA RATUZNIK:
»Jaz moram reči, da zanimanje je, gotovo ga je še portal vzbudil nekaj več. Turistom ponudimo informacije ki jih lahko. Razstava je gotovo ena priložnost kjer se da povedat nekaj o Guzeju, glede nje tudi razmišljam, da ni slabo če je to v eni fazi potujoča razstava, ker na nek način že samo na območju kjer deluje LAS od Pohorja do Bohorja, že tukaj je 7 občin in štirje Turistično informacijski centri, ki lahko to razstavo gostijo. Na tem območju imamo tudi izjemno veliko zdraviliških centrov kjer so domači in tuji turisti, razstavo lahko ponudimo določenim zdraviliščem v njihovih avlah. Jaz ne vem kaj bo na to rekla stroka, jaz si predstavljam, da to ni ovira, kvečjemu je to velika priložnost, da promoviramo to ime in ga ponesemo mnogo širše.«
MILENKO STRAŠEK:
»Jaz bi navrgel stvari ki so mi mimogrede pribežale v glavo. Začel bi z zanimivim stavkom, ki se tiče nas vseh, da je turizem industrija. Zgodbe, imamo jih veliko, moramo kar najuspešneje tržit. Guzej brez dvoma je in še bo takšno tržno blago. Mimogrede, mnogo let nazaj se spomnim, da je bilo v Kozjanskem parku posvetovanje, kako se spopasti z izzivi časa, med drugim s kmečkim turizmom in podobnim. Nekaj besed sem povedal tudi sam, glede Sv. Eme. Takrat sem jasno in glasno povedal tako kot bom tudi zdaj: Sv. Emo Krško ali Pilštanjsko je treba tržiti, jo prodajati. A družni Kozjanci so naredili »ah« da je čudna stvar svetnico prodajat. Nekaj podobnega se je zgodilo v 60 tih letih, ko sem bil prvič povabljen na Prevorje. Takratni projekt je propadel iz banalnih razlogov. Malo kasneje, v letu 2007 pa se je dogajalo kot prej. V tem času sodelovanja z Prevorjani, v dobrem letu, sem zasnoval precejšen elaborat, vsebinsko zasnovo projekta Guzej, kozjanski Robin Hood. V tem dokumentu najdemo prav vse o čemer se pogovarjamo danes. Vključno z celotno potjo, ki obsega pot »A« od Primoža pa do zadnje točke Desinič Klanjec, kjer je hodil Guzej na sejme in skrajšano pot, kot je bilo takrat sugerirano s strani bivše gospe ministrice Zlate Ploštajner. Torej skrajšana pot ki sledi dogajanjem okrog Guzeja v letih od 1870 do 1880. Na tem delu je seveda največ stvari ki se tesno vežejo z njegovim življenjem, od kraja smrti do groba. Ta elaborat bi bilo dobro prebrati, koliko je to kdo naredil jaz ne vem, določene stvari pa kažejo da ne. Bi pa opozoril na to, glede blagovne znamke, bi to bilo absolutno in najprej potrebno spravit pod streho. Roobin Hood je brez dvoma velika blagovna znamka za katero vemo kako se trži, to sem videl, o tem sem bral in pisal in to je brez primere. Tudi Ema Krška nam nudi v Krki na Koroškem fantastično boljši vpogled na to kako se »kšefta«. In tudi Guzej naj se »kšefta«.
Nikar ne počnimo stvari ki bodo samemu sebi namen. In ravno to delamo neskončno velikokrat, zdi se mi, da je tudi prva faza Guzeja nekako takšna. Torej ta pot, to oprostite ni kritika niti napad, niti nobena ocena, pa vendar samo pomagalo, da bi bilo bolje. Da je s tem zelo velika možnost, eksploatacije te zgodbe, smo že povedali. Zelo pozdravljam idejo, ki je tudi moja že tudi od samega začetka, o tem smo se pogovarjali že na enem prvih sestankov z g. Troštom leta 2007; tako zajetna in velika stvar, ideja in dejanje kot je ta Guzej, vključno z vsemi temi potmi, potrebuje krovno organizacijo ter stroko vseh vrst. Od ekonomistov, do arhitektov, kustosov, ekologov… Kozjanski park recimo, to že ima in ni treba iskati. Koliko pa ima tega (ustreznih strokovnjakov op.a.) Razvojna agencija Kozjansko, ki je verjetno bolj organizacijsko usmerjena, pa jaz ne vem. Vendar pa konkretno to pomeni povezava teh dveh inštitucij in je to.
Ko sem nedolgo tega zaradi osvežitve razstave v Dramljah, hodil po zgornjem toku potoka Bistrica, sem videl par čudovitih hiš in kozolcev. O tem sem že pisal, žal je stavba ki je ključnega pomena v Guzejevi zgodbi – Amonov mlin, zelo propada. In če se je nekdo odločil to danes popraviti, bi še ne bilo prepozno, bi še šlo.
Druga zadeva, samo program LIDER, samo EU, to želim poudariti, to je v tem primeru odločno premalo. Mi se ne moremo izključno na EU naslanjati in govoriti to smo pa od unije dobili. Če hočemo Kozjanci; tudi jaz sem Kozjanec, nekaj narediti s tem imenom, ustvariti nova delovna mesta, moramo tudi sami prispevati finance zraven. Te stvari je treba obnoviti, to je zdaj vsem jasno, tudi to klet pri Drobentovi hiši, kjer je bil Guzej ustreljen,. To so seveda privatne stavbe in pot bo dolga, če bo le volja. Izjemno pomembno je, kar smo rekli že ob dogovoru na samem začetku leta 2007, da bo to dolga, težka in naporna pot. In da je nekaj zelo potrebno, to je povezava vseh občin, ki so na tem operativnem območju našega junaka, vključno z prekomejnim. To bi seveda bil garant, na podlagi katerega bi lahko veliko naredili.
Sploh pa se mi zdi normalno, da če nekdo nekaj dela v teh krajih sedaj, je to vsekakor dobro- Vendar, imenitne, dobre, čudovite in ne vem kakšne zgodbice se dogajajo v knjigah o Guzeju tudi na Planini, tudi v Podčetrtku, v Kozjem, Podsredi … Teh pa tukaj zraven ni.
Sprašujem se ali jim je bilo ponujeno, da pristopijo zraven, kolikor sem se jaz pogovarjal z njimi niti ne. Tipično Slovensko.
Naslednje pa je kar precej sveže; nedolgo tega mi je g. Krofl v mlinu povedal, bil sem presenečen, da ljudje sprašujejo za knjigo, o Guzeju. Naslednji korak bi bil, da se ponatisne moja študija dopolnjena z novimi podatki in še čim, vključno z temi prevodi in faksimili teh pisem, pa še vseh novih stvari ki so se dogajale in imele fantastično medijsko pokritost.
To bi morala biti prioritetna naloga kogarkoli.
O sami razstavi ne bi zgubljal besed, lahko bi pa potem razstava gotovo potovala še naprej. Najprej jo bo potrebno dopolnit in kasneje predati v temeljito obdelavo muzejskih delavcev, to je jasno. Tudi naslednji stavek ni najpomembnejši stavek o Guzejevem življenju, spet bodo rekli saj ta ni z ničemer zadovoljen, nisem jaz. Čez pet let ne bo kaj več pokazat in to je žalostno. Kozjansko tako več kot notranjost nima kaj pokazat, vasi niso več kot so bile nekoč, z vsemi kozolci in zidanicami.
Medijska podprtost na Prevorju, Planini in Dobju je bila prešibka. Prav je, da sedaj o tej Guzejevi poti slišijo daleč ven iz meja celjskega. Torej bodimo slovenski, mi smo z kozjansko razstavo in Drameljsko razstavo, spet moram pohvalit fante, ki so z mano delali in so bili izjemno prizadevni, naredili da zadeva odmeva kot mora.
Govorilo se je o TV nadaljevanki o Francu Guzeju, vendar naša presvitla TV ima svoje plane in zelo dvomim da bi jih ta trenutek v to prepričali. Imam ponudbo za snemanje filma, vendar so ti ljudje ki jih zelo zanima vsa ta stvar entuziasti. Brez denarja pa to ne gre.
O pomembnosti Guzeja je nedavno razpravljal tudi Miran Hladnik, ki je napisal Slovenski roman.
Mislim, da je mnogo premalo usklajevanja med vsemi nami po vrsti, da bi potrebovali mnogo širše dogovore ter kod zadnjo zadevo da končam, KS Prevorje piše da »bomo oblikovali zbirko o Guzeju«, rad bi vedel kako to zgleda, kajti zbirka o Guzeju je že postavljena.
IVO TROŠT:
Kar se tiče prejšnjega prispevka razprav, ima Razvojna agencija Kozjansko (RAK) velik interes Guzeja razvijat naprej. Saj imate domicilno pravico, Guzej je bil Šentjurčan,. Jaz sem imel samo rezervni scenarij, ker je tako pomembna zgodovinska ljudska oseba, pri kateri je potrebno da ima nekdo škarje in platno pri tem v rokah. In če je to RAK, prav, torej bomo vsi ostali ki smo za tole okroglo mizo strokovno sodelovali z RAK. Nekdo pa mora vse skupaj voditi in koordinirati. Te malenkosti ki jih imate zgodovinarji boste na strokovnih ravneh razčistili. Teoretično je Kozjanski park in RAK, praktično pa se stvari razvijajo na Prevorju.
MIRKO PAJEK:
»S sabo sem prinesel naše gradivo, zloženke Na poti z Guzajem, pač tako smo napisali. Tega gradiva imamo po vsaki KS po 5000 primerkov, to moramo sedaj v naslednjih letih razdeliti. Razdelil ga bom med vas.«
BOGDAN RAHTEN:
Počasi zaključujemo, tako da če bi še kdo kaj dodal, na kratko.
BREDA RETUZNIK
»Jaz bi samo pojasnila, da nisem bila prav razumljena ali pa me g. Trošt malce provocira, da imamo namen prevzeti vlogo. To je stvar mnogo širšega dogovora, najmanj sem jaz kompetentna da v tem trenutku kaj takega izrečem. Gotovo je to stvar neke širše razprave. Jaz sem samo želela povedat, da se čutimo dolžne in da je tudi v naši strategiji razvoja turizma zapisano, da bomo tržili tovrstne produkte, med drugim definitivno tudi Guzeja. Še daleč pa je od tega, da sem želela reči da imamo tak namen. Mislim, da je to stvar ene druge razprave in da ni bil to namen te okrogle mize. Pomembno je, kot je že gospod omenil, da je potrebno ogromno različnih strok vključit. Razvojna agencija ne razpolaga s tem… »
Sledi splošna debata, ki je ni mogoče razumeti iz zvočnih posnetkov.
TONE KOS:
»Jaz bom s svojim delom nadaljeval in bom poskrbel, da bo to v časopisu rodoslovnega društva zapisano, skupaj s temi in še kakimi novimi podatki. Še naprej bom torej raziskoval o Guzeju, da ugotovim morebitne povezave s kakimi znanimi ali celo znamenitimi slovenskimi osebnostmi. Ne glede ali bo kdo kaj oporekal, jaz jemljem podatke iz uradnih dokumentov.«
PRIMOŽ LAUBIČ:
»Jaz bi povedal samo tole, da moramo razmišljati kako bi morali iti naprej. Bojim pa se to, da je to samo še eden od mnogih sestankov, ki ne bodo dali rezultatov. Mislim, da smo zato tukaj, da se stvari razvijejo, ob tem se ne strinjam z gospo Retuznik, da to danes ni temu namenjeno.
Mi kot organizatorji, bomo te vaše pobude zapisali in iz njih naredili nek izvleček. Kot občinski svetnik bom to podpiral, se zato zavzemal. Še druge občine moramo aktivirat, kot ste že prej povedali; projekt je treba bolj konkretno zapisati v občinske dokumente. Niso dovolj samo aktivnosti na Prevorju in sosednjih krajih, treba je vzpostaviti širše delovanje.
ALBERT TANŠEK:
Jaz sem razmišljal , saj sem v življenju kar nekaj odrskih del napisal, ki so jih igrali amaterji,
da bi še kak tekst napisali za igro. Tako kot so nekoč igrali po slovenskih odrih amaterji, mi ne rabimo akademskih strokovnjakov. Kaj je še lepša promocija kot to.
JUDITA MENTHAS ŠARLAH:
»Danes smo slišali, da je bilo na tem področju (aktivnosti v zvezi z Guzejem op.a.) zelo veliko narejenega. Danes so tudi velike možnosti, da to zdaj ponudimo širši javnosti. Tako kot je Šentjur znan po Ipavcih, tako mora biti občina znana tudi po tem da imamo Guzeja, da je Guzej naš, ter, da je hodil po Kozjanskem. Zametki dobrega trženja so bili tukaj dani, vidimo da je bil en velik projekt že speljan, pri tem se moramo vsi skupaj truditi da ga skupaj tržimo. Seveda ne smemo pozabit na komu želimo tržit ali je to za otroke za različne ekskurzije, za kulturne in športne dneve, ali želimo tržit starejšim upokojencem, ali želimo tržiti recimo podjetnikom, ki bi jih želeli na razne zaključke ali poslovna kosila pripeljali na Kozjansko, na neko dobro domačo hrano ali da si tukaj ogledajo kakšne Guzejeve zadeve, glede na to, da imamo Guzejevo pot, da imamo Guzejevo hišo na Kozjanskem, zbirko … Vse te stvari se dajo povezat v eno celoto, pomembno je da mi gostom to ponudimo. Imamo tudi spominek, te stvari so pripravljene, ampak en paket je treba napraviti , kjer lahko celodnevno ponudimo Guzeja. Prav tako je prav in si Guzej zasluži vsako leto en svoj festival ali tako kot imamo Ipavčeve dneve. Lahko bi bila Guzejeva noč, lahko bi se povezali z Observatorijem, kar je edinstveno na tem Kozjanskem, kjer bi se lahko tudi zvezde pogledale ali pa bi se tudi kakšna pot prehodila, tudi ponoči, saj je Guzej največ potoval ponoči. Takšne stvari bi se dalo narediti, verjetno ob dobrem sodelovanju. Jaz mislim da bi z našo Razvojno agencijo Kozjansko, ki je krovna organizacija na področju turizma, lahko povezali vse dejavnike in naredili lepe produkte za obiskovalce. Morali bi vsi skupaj stopiti, tako občina kot krajevna skupnost in tisti avtorji ki ste že veliko prispevali k prepoznavnosti Guzeja.«
Okrogla miza je bila zaključena ob 20. uri in 20 minut.
Zapis opravil: Primož Laubič
Zapisnik je nastal na podlagi zvočnega zapisa, ki ga hranimo v arhivu Sekcije za zgodovino pri ŠDŠ.
PRILOGE ZAPISNIKA:
PRILOGA 1
Oživljeni razbojnik Guzaj
Sobotnega Guzajevega veseljačenja, velike nove prireditve ob Slivniškem jezeru, se je udeležilo približno dva tisoč obiskovalcev.
Otroci so imeli posebno veselje z oživljenim Guzajem, ki se je pripeljal s kočijo. Odraslemu moškemu svetu je bila najbolj všeč popoldanska modna revija šentjurskih modnih izdelkov s skupino iz Dramelj. Precej zanimanja je bilo tudi za športno-zabavne igre. V zabavnem delu sta se pomerili ekipi Ponikve in Slivnice. V teku ob jezeru je zmagal Tomo Ferarič s Koroškega, na kolesarski tekmi pa Šentjurčan, dr. Dragiša Čolović. Zanimanje je vzbujala predstavitev lokostrelstva in kanujev, Srečko Medved z Dolge Gore pa je otroke prevažal z zmajem.
Zadovoljni so številni obiskovalci, po drugi strani pa tudi strokovnjaki posebne projektne skupine za razvoj podeželja v občini Šentjur, ki sodeluje z ravenskim studiem Nov'na. Tam so Guzajevo veseljačenje pripravljali dalj časa, namenjeno pa je bilo za promocijo Slivniškega jezera. V kratkem naj bi pripravili podobno prireditev še za potrebe Ponikve.
Vir: Novi tednik, 30. 6. 1994
PRILOGA 2
Vir: Članek Toneta Kosa z lokalnega spletnega portala Dramlje.info, 13.11.2009
ZA OGLED VSEBINE KLIKNI NA SPODNJO POVEZAVO:
http://www.dramlje.info/entry.php?w=dramlje&e_id=108455
Priloga 3
JURAJ JANOŠIK, SLOVAŠKI JUNAK GUZAJEVEGA KOVA
Juraj Janošik je živel v času najhujšega vzpona fevdalizma, v obdobju 17. in 18. stoletja, ko se je v srednji Evropi utrjeval absolutizem Habsburžanov. To je hkrati obdobje najhujšega izsesavanja in izkoriščanja tlačanskega kmečkega ljudstva, ki je trpelo pod obvezno tlako, izterjavo desetine in drugih obveznih dajatev. To ubogo ljudstvo se ni imelo nikomur pritožiti, tudi cerkvi ne. Močnejši in pogumnejši so se uprli; prav ti junaki so bili edina moralna opora in upanje zatiranega ljudstva. Pretekla so desetletja preden je na teh osnovah pogumnih posameznikov, odpor prešel v splošno gibanje tako imenovanega kmečkega upora.
Janušik se je z svojimi tovariši, v svojem uporništvu opiral na široke množice, ki so ga podpirale in skrivale pred oblastmi, saj jim je bil simbol pravičnega maščevalca, ki je plenil bogastvo graščakov ter trgovcev in ga delil med to siromašno ljudstvo. Graščakom se je tako maščeval za storjene krivice, ki so jih ti povzročali tlačanom, zato ne čudi, da je bil in ostal legendarni junak slovaškega ljudstva vse do današnjih dni.
Skozi stoletja se je zaradi svojih plemenitih dejanj zapisal med Slovaškim pa tudi Poljskim ljudstvom kot simbol ljudskega upora proti njihovemu zatiranju, posledično je nastal izjemen navdih, ki ga predstavljamo v nadaljevanju.
O njem je napisanih okrog 40 literarnih del ki so nastala v letih od 1785 do 2007, med katerimi so mnoga prevedena v več tujih jezikov.
   
Leta 1921 so o njem posneli prvi slovaški celovečerni film »Janošik« ki ga je sofinanciral ameriško – slovaški Tatra film Co. Od takrat so posneli še najmanj 8 filmov in nadaljevank, zadnjega z naslovom Resnična zgodba o Juraju Janošiku in Tomašu Uhorčiku, pa prav letos.
  
O Janošiku prepeva Poljska glasbena skupina Trebunie – Tutki ki je na to temo izdala dva albuma. John Cikker je sestavil opero o Janošiku, ki je bila premierno predstavljena leta 1954.
V prejšnjem stoletju so ga vključili v šolske učbenike osnovnih in srednjih šol, med nemško okupacijo si je po njem nadela ime tudi ena izmed brigad.
V njegovem rojstnem kraju so njemu v čast postavili velik spomenik, kip je visok 7.5 metra in ga je leta 1988 izdelal umetnik Jan Kulich. Dodali so ga tudi na svoj grb, njegova podoba je tudi na denarju in priložnostnih kovancih. Prodaja se vse mogoče.
[img]http://www.shrani.si/f/G/10g/33k0LcT7/64630466spomenik.jpg
Na spletu obstajajo tematske spletne strani o vsem kar je povezano z Janošikom, opisan je na domala vsaki strani ki je povezana z promocijo turizma ter na uradnih spletnih straneh. Najdemo ga tudi na številnih forumih, na Facebooku … In verjetno smo še kaj nenamerno izpustili.
[/img]
 
Vir: Na podlagi podatkov iz spletnih strani spisal Primož Laubič.
Zapisnik in priloga: Primož Laubič
Dramlje, 22. november 2009
____________________________________________________
IZVLEČEK
iz razprave na okrogli mizi ob 170 letnici rojstva slovitega razbojnika Franca Guzeja,
z naslovom:
KAKO IZKORISTITI POTENCIAL LEGENDE O RAZBOJNIKU GUZEJU ?
Razpravljavci ste med svojimi razpravami podali konkretne predloge na kak način bi v bodoče izvajali aktivnosti v zvezi z Guzejem. Mnenja pa so se večinoma dotikala trenutnih aktivnosti.
POPRAVKI, POENOTENJE AKTERJEV…:
- v bodoče bo potrebno popraviti tiskovine in drugo literaturo ki uporablja naziv Guzaj z Guzej (1)
- poenotenje glede imena - Guzej ali Guzaj (2)
- doseči dogovor, da se aktivnosti vodijo skozi eno krovno organizacijo in da se akterji s tem povežejo med seboj, predlagano je bilo: RAK, Kozjanski park ali oba skupaj (6)
- večja vključitev stroke, vključiti stroko (3)
- prodajati ustrezno zgodbo z zaokroženo celoto – turistični paket, nek okvir… (3)
KONKRETNI PREDLOGI GLEDE PROJEKTOV IN NADALJNJE GRADITVE AKTIVNOSTI:
- zaščititi ime Guzej oz. projekt (2)
- simpozij o Guzeju (1)
- narediti daljšo pot; predlagano je bilo, da bi potekala od Primoža do Prevorja (1) / ali od Primoža do zadnje točke Desinič – Klanjec (1)
- aktivirati k aktivnostim vse občine na območjih kjer je Guzej deloval (4)
- organizacija festivala ki bi bil posvečen Guzeju / Guzejeva noč / nočni pohod (1)
- Guzejevo zgodbo je treba spraviti na TV (1)
- Guzejeva razstava bi lahko gostovala na območju od Bohorja do Pohorja - LAS (1)
- ponatis Strašek – Tiranove knjige, v katero bi vključili vse nove podatke, s čimer bi nadgradili študijo o Guzeju (1)
- obnova Amnovega mlina, Drobnetove kleti … (1)
- napisati tekst za gledališko igro (1)
- prodajati ustrezno zgodbo z zaokroženo celoto – turistični paket, nek okvir… (4)
- konkretneje opredeliti aktivnosti v aktih občine Šentjur (1)
NEKAJ PODANIH MNENJ RAZPRAVLJAVCEV:
- da bi se dalo to zgodbo veliko bolje tržit (3)
- da so trenutne aktivnosti morda šele zametek začetka (1)
- da so trenutne aktivnosti samemu sebi namen (1)
- naj aktivnosti vodi Kozjanski park ki ima ustrezen strokovni tim (2)
- da lahko vse akterje uspešno poveže Razvojna agencija Kozjansko (1)
- strah, da čez nekaj let ne bo več mogoče turistom kaj ključnega pokazati (npr. Amonov mlin) (1)
- strah pred tem, da je to še eden od mnogih sestankov, ki ne bo dal rezultatov (1)
- niso dovolj ozko omejeni projekti (1)
- medijska podprtost na območju izvajanja projekta Na poti z Guzajem, je bila prešibka (1)
- premalo je usklajevanja med vsemi akterji Guzejevih projektov (2)
Za konec dodajamo še izbor zanimivejših povedi, katere so mi po dvakratnem poslušanju (v živo i na posnetku) nekako ostale v spominu.
MIRKO PAJEK
O tamkajšnjih gostincih odprtih rok …
»Zelo ponosni smo, da so se v projekt vključili gostinci, ki so z odprtimi rokami zadevo sprejeli. Lahko rečem, da že danes nekaj tržijo, dobička ni in dobička še dolgo ne bo.«
in prebijanju ledu:
»Da ne boste imeli občutka da se samo hvalimo; še zdaleč ne. Prebili smo led, marljivo in trdo delamo saj dela je še za dvajset ter več let.«
IVO TROŠT
O Guzeju izven zgodovinskega konteksta:
»Zdaj bom malo zanemaril zgodovinska dejstva, zame je to še vedno razbojnik, brez zamere, ampak znal pa je deliti. Tisti ki zna deliti pa tudi vlada.«
ALBERT TANŠEK
O nezmotljivi župnikovi roki:
»Krstni list, na roke napisan, ki ga je župnik spisal, tam je napisal Guzaj. Če se je župnik zmotil, potem sem se jaz v celem besedilu tudi zmotil. Jaz sem šel po krstnem listu in zame je to verodostojno.«
JOŽE ARTNAK
Republika Kozjansko ?
»Kozjanci smo tako specifični ljudje, ne bom rekel, da bi morali imeti že kar svojo državo…«
O specifiki ljudskega izročila:
»Jezik ki ga sedaj uradno uporabljamo v Sloveniji ne pozna te vmesne črke Guzaj, ne znate vi to napisat, ne zna to noben napisat. Zato se kregate ali je Guzej ali Guzaj.: Guzej je, tako mi je stara mama povedla in tako bo ostalo!«
FRANC KOVAČ
O zgodovini in »kšeftu«:
»Zgodovina tu ni pomembna, če bomo po njej razkopali bomo priča še razno raznim razprtijam. To je pomembno za vas ki se z zgodovino ukvarjate, za nas ki pa bi radi iz tega »kšeft« naredili pa ne.«
MILENKO STRAŠEK
O boga boječih Kozjancih:
»Takrat sem jasno in glasno povedal tako kot bom tudi zdaj: Sv. Emo Krško ali Pilštanjsko je treba tržiti, jo prodajati. A družni Kozjanci so naredili »ah«, da je čudna stvar svetnico prodajat.«
Izvleček pripravil: Primož Laubič
Dramlje, 22. november 2009 |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
