 |
 |
FORUM KS DRAMLJE
Vse o krajevni skupnosti Dramlje in njenih vaških skupnostih.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRIMOZ
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.03. 2008, 10:44
Prispevkov: 549
Kraj: Dramlje
|
 Objavljeno: 21 Dec 2008 13:16 Naslov sporočila: Živila, ki pomagajo ob neprijetnih, turobnih zimskih dnevih |
  |
|
Piše: Romana Stropnik, dipl.m. s.
Nekaj o medu
Ko prinesejo čebele v panj medičino, jo obdelajo, zgostijo in obogatijo z izločki svojih žlez. Tako iz nektarja ali medičine nastane med. Med vsebuje 16 – 20 % vode ter 75 – 80 % sladkorjev, med katerimi prevladujeta sadni sladkor, fruktoza in grozdni sladkor, glukoza. Poleg tega pa vsebuje tudi celo vrsto snovi, ki blagodejno vplivajo na človeški organizem, kot so: organske kisline, mineralne snovi (natrij, kalij, fosfor, kalcij, magnezij, železo, mangan, silicij), beljakovine, proste aminokisline, vitamini (C, B1, B2, B6, folna kislina), fermenti in encimi (investaza, diastaza in katalaza), hormoni (rastni hormoni in acetilholin), druge eterične ter aromatične snovi ter inhibini, snovi, ki zavirajo rast bakterij ali jih uničujejo.
Ali ste vedeli?
Da ima med ali strd lastnost, da se po določenem času strdi oz. kristalizira? Številne vrste medu kristalizirajo dokaj hitro (predvsem cvetlični med), medtem ko druge vrste kristalizirajo kasneje (smrekov, hojin med). S kristalizacijo se vrednost in sestava medu ne spremenita. Če kristaliziran med pravilno stalimo, se ohranijo vse njegove hranilne in zdravilne lastnosti. Strjevanje medu je povsem naraven proces, med se ponovno utekočini s segrevanjem do 40 oC. Zapomnimo si: medu nikoli ne segrevamo nad 45 oC, saj pregreti med zaradi uničenja nekaterih sestavin izgubi zdravilne lastnosti. Hranimo ga v zaprti posodi v temnem in hladnem prostoru.
Po izvoru ločimo dve vrsti medu: nektarni ali cvetlični, nabran na cvetovih raznih rastlinskih in drevesnih vrst, in manin ali gozdni med, ki je izloček ušic, ki se hranijo s sokom raznih drevesnih vrst.
Najpogostejše cvetlične sorte medu pri nas so akacijev, lipov, kostanjev, javorjev, redkeje pa češnjev, regratov ali preprosto samo cvetlični med, ki je nabran na različnih spomladanskih ali pozno poletnih rastlinah. Med gozdne sorte medu uvrščamo smrekov, hojev, lipov, javorjev, hrastovo mano, ali če gre za mešanico različnih sort kar gozdni med. Torej, če se čebelar potrudi, in če na področju, kjer čebelari, v določenem časovnem obdobju močno medi ena vrsta rastlin ali dreves, lahko pridelamo sortni med.
SATJE
VRSTE MEDU
- AKACIJEV MED je svetel, tekoč med blagega okusa in arome. Po izvoru sodi med cvetlične sorte in zaradi sestave nerad kristalizira. Primeren je za uporabo pri peki ali kot sladilo za različne napitke. Akacijev med blaži utrujenost in deluje pomirjevalno, pomaga pri čiščenju jeter in pri vnetju grla. Blagodejno vpliva na prebavila in ne draži želodčne sluznice.
- CVETLIČNI MED je od svetlo rumene do temno rjave barve. Okus in aroma sta lahko zelo različna, odvisno od vrste cvetja, na kateri je bilo nabrano največ nektarja. Da naberejo kilogram medu, morajo čebele obiskati 20 milijonov cvetov. Cvetlični med pogosto kristalizira. Krepi žile, srce, ter celi rane. Uživanje tega medu priporočamo srčnim bolnikom in bolnikom z nizkim krvnim pritiskom.
CVETLIČNI MED
- REGRATOV MED je cvetlični med, nabran na cvetovih regrata. Je živo rumene barve in izredno hitro kristalizira. Ker ni preveč tekoč, je primeren kot namaz. Cenjen je predvsem, ker čisti kri.
- LIPOV MED je svetle barve z zelenosivim odsevom. Ta med, ki je lahko cvetličnega ali maninega izvora, je močnega aromatičnega okusa in prijetno diši po lipovem cvetju. Je nepogrešljiv v čaju. Pomaga pri premagovanju prehlada. Osebam, ki jih rado zebe, in imajo nizek krvni tlak, nekoliko dvigne telesno temperaturo in uravnava krvni tlak. Manj je priporočljiv za osebe z visokim krvnim tlakom.
- KOSTANJEV MED prepoznamo po značilni rdečkasto rjavi barvi. Ima močno aromo in izrazit, nekoliko grenak okus. Vsebuje veliko količino cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost, saj je cvetni prah bogat vir nenadomestljivih beljakovin in vitaminov. Uživanje priporočamo bolnikom z anemijo, hipertonijo, starostno obolelostjo, različnimi živčnimi obolenji. Ima več fruktoze in ga pod nadzorom lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Deluje protibakterijsko. Ugodno vpliva na prebavila, jetra in nespečnost ter pomirja. Tako močno kot kostanjev med, delujejo le še nekatere vrste gozdnega medu.
- GOZDNI MED je od svetlo do temno rumene barve, močne arome in sladkega okusa. Krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela.
- SMREKOV MED je temno rjave barve z rdečim odsevom. Aroma je balzamična po mentolu in sladu. Včasih izredno hitro kristalizira. Smrekov med je bogat z mineralnimi snovmi, zelo ga priporočamo ljudem, ki imajo težave z dihali, pri kašlju, bronhitisu, pljučnih težavah pa tudi slabokrvnosti.
- HOJEV MED je zelo temno sivo rjave barve, s temno zelenim odsevom. Ima rahlo aromo po smoli in je sladkega okusa. Kristaliziran med je precej svetlejši kot tekoč. Hojev med je dober za slabokrvne, ker vsebuje veliko rudninskih snovi. Priporočamo ga vsem, ki imajo težave s pljuči.
- KREMNI MED je med, ki se s kremiranjem – dolgotrajnim mešanjem spremeni iz kristaliziranega z velikimi kristali v bolj mazav med. Je svetlejši od tekočega ali kristaliziranega. Primeren je za namaze ali mešanje z raznimi dodatki. |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
