 |
 |
FORUM KS DRAMLJE
Vse o krajevni skupnosti Dramlje in njenih vaških skupnostih.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRIMOZ
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.03. 2008, 10:44
Prispevkov: 549
Kraj: Dramlje
|
 Objavljeno: 01 Dec 2010 18:04 Naslov sporočila: IZGINULE CIVILIZACIJE (njihov izvor, znanje, skrivnosti...) |
  |
|
AVTOR: spletna stran Utrinek.si
1. del
Arheologi in drugi strokovnjaki po celem svetu vsak dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto poskušajo skoraj nemogoče – prodreti v najskrivnostnejše pore zgodovine človeškega rodu, do najstarejše civilizacije na Zemlji, razgrniti skrivnosti, ki še dandanes burijo domišljijo in nas vznemirjajo. Predstavljamo vam odkritja, ki vam bodo morda zaprla sapo in vas vzpodbudila, da bo vaš pogled na človeka, njegovo zgodovino in prihodnost drugačen.
Knjige in zapisi o zgodovini so najpogosteje končali svojo pot na grmadah, arheološke najdbe pa izginjale s tolpami roparjev. Vsi osvajalci so bili neusmiljeni s kulturnozgodovinskimi spomeniki ter kulturno zapuščino zasužnjenih narodov. Oglejmo si nekaj primerov iz zgodovine.
V tretjem stoletju pred našim štetjem je kitajski cesar dinastije Tsin zažgal vse knjige Konfucija, sirijski cesar Epifan pa v istem času vso židovsko literaturo.
Najhujši udarec pa je zgodovini zadal Julij Cezar, ki je zažgal egipčansko floto v aleksandrijski luki, tako pa je v knjižnici zgorelo 700.000 knjig. Rimski cesar Dioklecijan je uničeval vse, kar je zadevalo magijo.
Tako so s prihodom novih vladarjev izginjale zlate in srebrne dragocenosti, izginjali so zapisi in sporočila prednikov, njihova opažanja in izkušnje. Kar pa se je ohranilo do današnjih dni, so le bedni odsevi časov, ki si jih danes ne moremo zamišljati niti v najburnejši domišljiji.
Sumerci – naši predniki
Kultura Sumercev velja za najstarejšo razvito kuturo človeštva. Sumerci, ki so živeli v Mezopotamiji in katerih poreklo je neznano, so bili predvsem odlični astronomi. Poznali so revolucijo in konjunkcijo vseh planetov, tudi Urana in Neptuna, dan pa so razdelili na 86.400 sekund, torej 24 ur po 60 minut in te na 60 sekund.
Odkritje “velike konstante”
Arheologi so na pobočju Kuyundjika našli glineno ploščico s številko 195.955.200.000, ki je bila mnogo let skrivnost. Šele ameriški znanstvenik M. Chatelin je odkril skrivnost tega števila. Ugotovil je, da to število predstavlja neko časovno obdobje, izraženo v sekundah, in sicer je to 2.268 milijonov dni po 86.400 sekund. Teh 2.268 milijonov dni pa je točno 240 ciklusov rotacije letnih časov okrog zodiakalnega kroga. Prav to je torej “velika konstanta” našega planetarnega sistema, ki so jo astronomi poskušali odkriti skoraj 2.000 let, njihovi davni predniki pa so jo odkrili pred 64.800 leti.
Poznano je, da so Sumerci napisali prve “knjige”, poznali so statično elektriko in električno energijo, uporabljali so galvanske baterije in s pomočjo poznavanja optike tudi mikroskop. Možno je, da so poznali in obvladovali gravitacijo in lebdenje v zraku ter uporabljali antigravitacijske instrumente.
Kot smo že omenili, so poznali Uran in Neptun, čeprav teh dveh planetov ne vidimo s prostim očesom. Vedeli so, da ima Zemlja naravni satelit, da se vrti okrog Sonca, da ima Mars dva satelita, Jupiter štiri, Saturn sedem, Uran dva ter da se kometi pojavljajo v pravilnih časovnih razmakih.
Skrivnost Siriusa B.
Njihovo znanje astronomije pa je seglo celo preko našega planetarnega sistema do skrivnostne zvezde Sirius B., ki je tako majhna, da je bila “ponovno” odkrita šele 1862. leta in to s teleskopom premera 40 centimetrov. Sodobna astronomija nam pove, da je materija Siriusa B. zelo gosta in težka, saj tehta kubični centimeter tega planeta 50 ton. Sumerci so imeli te podatke, poznali so celo točno trajanje orbite Siriusa B.
Sumersko božje čaščenje Siriusa B. pa je M. Chatelina privedlo do zaključka, da so pred 65.000 leti naše prednike obiskali vesoljci, izboljšali njihovo inteligenco ter jih vpeljali v skrivnosti astronomije, matematike, metalurgije… Kot prvi dokaz služi M. Chatelinu razkritje skrivnostnega petnajstmestnega števila, kot drugi dokaz pa odkritje lobanje homo sapiensa pri San Diegu v Kaliforniji. Z raziskovanjem skrivnosti lobanje z aminokislinami je dr. Rogers ugotovil, da je stara približno 65.000 let in je pripadala človeku z visoko inteligenco. Na žalost pa nikoli ne bomo ugotovili, ali je bil ta človek rojen na Zemlji ali pa je prišel iz vesolja.
Maji, gostje iz vesolja
V mračnih in prostranih džunglah Hondurasa in Gvatemale so razvaline velikih zgradb in piramid, ostankov izginule civilizacije – Majev. Kdo so Maji in od kod prihajajo? Dva ameriška antropologa in arheologa, raziskovalca kulture Majev, brata Eric in Craig Umland uspešno dokazujeta hipotezo, da predniki Majev prihajajo iz Vesolja, in sicer s planeta, ki leži med Zemljo in Venero. Kako brata Umland pojasnjujeta to hipotezo? Medtem ko so ekspedicije vesoljcev iskale hrano in surovine na našem planetu, so na matičnem planetu pričeli vrtati planetno jedro. To pa je bilo usodno. Prišlo je do strahovite eksplozije in uničenja planeta, sledovi te katastrofe pa se še danes opazijo v obliki skrivnostnega pasu asteroidov. Ekspedicije vesoljcev, ki so ostale brez rodnega planeta, so bile prisiljene sprejeti Zemljo kot novo domovino. V začetku so se izogibali primitivnim prebivalcem srednje in južne Amerike, kasneje pa so se počasi pričeli mešati z Zemljani. Iz tega križanja so nastali Maji. Čeprav se vam zdi ta hipoteza kot znanstvenofantastična zgodba, kako drugače razložiti odkritja arheoloških predmetov, ki so krasili templje in druge zgradbe?
Civilizacija Majev nas preseneča z neverjetnim poznavanjem skoraj vseh znanstvenih področij, ne smemo pa pozabiti, da Maji niso poznali niti kolesa niti pluga. Imeli so čudovite observatorije. Izračunali so, da traja leto na Veneri 584 dni, poznali pa so tudi Marsovo leto. Nič manj nas ne preseneča dejstvo, da mesta Majev v srednji Ameriki, mehiškem Yucatanu in Gvatemali niso bila povezana s potmi ali cestami, zgrajena pa so bila v najbolj neprehodnih predelih džungle. Odkod torej nekemu, tako primitivnemu narodu, tako neverjetno poznavanje zakonov v gradbeništvu? Brata Umland nam v svoji hipotetični raziskavi ponujata odgovor. Glede na dejstvo, da Maji niso poznali kolesa, ki bi služila za prevoz več ton težkih kamnov, potrebnih za zidavo velikih stavb, obstaja možnost, da so poznali neki drug, lažji, nam nepoznan način prevoza – mogoče antigravitacijske naprave ali pa leteče predmete, ki bi brez truda prevažali tovor.
Da bi brata Umland čimbolj prepričljivo dokazala teorijo, da so Maji potomci gostov iz Vesolja, izpostavljata že dokazano dejstvo, da Maji genetsko niso bili podobni niti eni človeški rasi na našem planetu. Pripadniki tega naroda so bili nizki in čokati, med njimi pa ni bilo razlik, kot bi bili serijsko izdelani, ne pa rojeni na človeški način.
Odkritje dveh koledarjev
Maji pa nam ponujajo še nešteto drugih skrivnosti; uporabljali so dva različna koledarja. M. Chatelin pravi, da so Maji uporabljali ciklus 104 let, za daljše obdobje in za astronomske izračune pa so uporabljali drug koledar, imenovan “Veliki ciklus”, za katerega je znano le to, da se pričenja 3.000 let pred našim štetjem in traja približno 5.000 let. Ko je Chatelin odkril ritem in trajanje koledarja Majev, mu ni bilo težko določiti začetka. Pomislil je, da se je za začetek moral zgoditi neki pomemben, redek astronomski fenomen. Ugotovil je, da so vsakih 4.627 let Neptun, Uran, Saturn in Jupiter v konjunkciji, zadnjič pa se je to zgodilo leta 1484. Iz tega sledi, da je bil pričetek koledarja leta 3.144 pred našim štetjem. Po raznih matematičnih operacijah je dognal, da so Maji prav tako kot Sumerci poznali “veliko konstanto” našega planetarnega sistema, le da so jo izražali v dnevih, Sumerci pa v sekundah. To dejstvo ga je navedlo na misel, da so Maji in Sumerci, čeprav so živeli na povsem različnih straneh Zemlje, imeli medsebojne stike ali pa celo skupno poreklo.
2. del
Mnogi stari zapisi in verovanja pravijo, da se je prva civilizacija na Zemlji pojavila na daljnem severu, preden je led prekril arktična prostranstva.
Sijajni bogovi s severa
Morda so prav zato Kitajci verovali, da njihov cesar črpa moč od “Zmajevega boga” na severnem tečaju. Egipčani so oboževali “Sijajne bogove”, ki so živeli v ozvezdju Velikega medveda, Eskimi pa se spominjajo “Sijajnih bogov” s severa, Zeus in Merkur pa sta poletela z Olimpa, ki simbolizira severna področja.
Po teoriji angleškega raziskovalca Raimonda Draka se je drugi ciklus človeštva razvijal na kontinentu Hiperboreji, kjer so ljudje živeli na večni sončni svetlobi. Legenda pravi, da so bili Hiperborejci vesoljci, ki so kolonizirali Zemljo. Velika naravna kataklizma je Hiperborejo uničila in njene prebivalce pokopala pod velikimi ledenimi gmotami.
Tako se je pričel tretji ciklus na lepem kontinentu Lemuriji, ki je pred nekaj milijoni let obsegale večji del današnjega Pacifika. To dokazujejo najdbe odtisov stopal v steni ob reki Tennessee, v Velikem kanjonu pa je neka ekspedicija odkrila petroglif, ki ponazarja velikega dinozavra, le-ti pa so bili prebivalci močvirnatih predelov. Znanstveniki trdijo, da Veliki kanjon ni bil pod vodo 40 milijonov let. V Kaliforniji in Arizoni pa so bili izkopani skeleti velikanov, ki so imeli na nogah šest prstov.
Grobnice malih zelenih bitij
Leta 1829 so bila v državah Tennessee in Kentucky odkrita skrivnostna grobišča. V kamnitih grobnicah so ležali skeleti neverjetno majhnih ljudi. Največji skelet je meril vsega 47 centimetrov. Kosti so bile čvrste, kar je dokazovalo, da gre za okostja odraslih oseb. Bila so skladno razporejena v vrste, z glavami, obrnjenimi proti vzhodu, rokami, prekrižanimi na prsih, ležali pa so na hrbtu. Vse skrivnostne grobnice so bile enako globoke, natanko 60 centimetrov. Nikoli ni bilo ugotovljeno, čigavi so ti skeleti, zadnja leta pa je vse več tistih, ki verjamejo, da so v grobnice pokopavali “mala zelena bitja”, goste iz vesolja, davne obiskovalce našega planeta. Morda se v tem dejstvu skriva odgovor, da so Maji na Jukatanu svoj največji in najlepši tempelj poimenovali Tempelj palčkov.
Vrnimo se k prazgodovini in nastanku prvih civilizacij. Poročila o Lemuriji najdemo tudi v najstarejši azijski literaturi, v njej je tudi opis fizičnega videza Lemuranov. Njihova višina se je z leti zniževala, spominjali so na ameriške Indijance, le da je njihova koža imela rahlo modrikast odtenek. Tipičen Lemuran je imel neskladno veliko glavo z zelo visokim čelom in za oreh veliko izboklino na sredini, poznano kot “tretje oko”, dokaz visoko razvite psihične moči.
Leta 1938 je kitajski arheolog Či Pu Tei odkril grobnice avtentičnih Lemuranov. V votlinah v Tibetu je našel grobove, v katerih so bili neobičajno majhni skeleti z nenavadno velikimi lobanjami. Stene votline so bile okrašene z astronomskimi in vesoljskimi slikarijami: na njih so bile zvezde, planeti sončnega sistema, ljudje s skafandri. V grobovih so našli še 716 okroglih ploščic, debelih dva centimetra, ki so bile popisane z neznano klinasto pisavo.
Prileteli smo z neba
Profesor Akademije za prazgodovino v Pekingu je leta 1962 dešifriral nekatere zapise na skrivnostnih ploščicah. Raziskavo je objavil leto kasneje pod naslovom “Klinasti zapis o vesoljskih ladjah”. Na ploščicah je med drugim pisalo: “Prileteli smo z našimi plovili z neba. Naši moški, ženske in otroci so se dolgo časa skrivali po votlinah. Ko so prebivalci Zemlje končno razumeli naše znake, so spoznali, da imamo miroljubne namene …”
V sodelovanju z geologi je dokazal, da imajo kamnite ploščice znatne primesi kobalta in drugih kovin, kar dokazuje, da so bile izpostavljene zelo visoki električni napetosti. Po nekaj kritičnih odgovorih nemških in ruskih znanstvenikov so kitajski arheologi prenehali raziskovati ploščice in niso do konca razvili teorije o vesoljski katastrofi, ki se je zgodila pred več kot 12.000 leti.
Uničenje Lemurije je bil dolgotrajen proces. Kontinent so iz leta v leto pretresale podzemne eksplozije, dokler ni prišlo do katastrofe, po kateri so ostali le planinski vrhovi, današnji eksotični pacifiški otoki.
Sporočila iz vesolja
Znanstveniki z vsega sveta ugotavljajo, da so vesoljski raziskovalci že velikokrat obiskali Zemljo, in prav zato želijo tudi sami navezati stike s takšnimi obiskovalci.
V začetku leta 1961 sta direktor observatorija v Zahodni Virginiji in njegov pomočnik pripravila projekt OZMA. To je bila akcija prisluškovanja vesolju, ki naj bi odkrila, ali želijo druge civilizacije stopiti v stik z Zemljo. To je bil civilni program, ki ga vojaška oblast ni odobravala. Velika antena observatorija je bila obrnjena v smeri zvezde Keti, vključen je bil mehanizem za kompenzacijo zemeljske rotacije, sprejemnik in magnetofon za registriranje morebitnih signalov. V manj kot dveh minutah je sprejemnik začel sprejemati močne signale, ki so se v časovnih intervalih prekinjali, na podlagi česar so strokovnjaki ugotovili, da gre za šifrirana sporočila. Po nekaj trenutkih so signali popolnoma utihnili. Znanstveniki so bili tako presenečeni, da tega sploh niso želeli objaviti. Kot vsaka strogo varovana skrivnost pa je tudi ta pricurljala v sredstva javnega obveščanja, in v dogajanje se je vključil Pentagon, ki je zahteval od vodilnih delavcev v observatoriju, da demantirajo to, kar so slišali na lastna ušesa. Seveda so ubogali ukaze Pentagona in tako se je projekt OZMA končal.
Tudi v Rusiji in Veliki Britaniji dobijo veliko sporočil, za katera znanstveniki trdijo, da prihajajo iz vesolja in da želijo tuje civilizacije na ta način navezati stike z Zemljani.
Skrivnostni črni princ
Ruski strokovnjaki trdijo, da bi lahko odgovorili na mnoga vprašanja z raziskovanjem enega od umetnih satelitov, imenovanega “Črni princ”. Njegova značilnost je, da rotira okoli Zemlje v obratni smeri kot vsi drugi umetni sateliti. Glede na dejstvo, da ni nobena od vesoljskih velesil priznala lansiranja tega satelita, lahko domnevamo, da so ga poslale tuje civilizacije, in sicer za navezovanje stikov z Zemljani. “Črni princ” se je že javil, in sicer avgusta 1971 med poletom Apolla 15 na Mesec. Razgovor med astronavti in kontrolo v Houstonu je bil tega dne zelo običajen. Nenadoma pa so se pojavile motnje in neobičajni šumi, zveza je bila nekaj časa prekinjena. Kot so ugotovili, motnje niso nastale niti v vesoljski ladji niti v vesoljskem centru, saj so vsi inštrumenti delovali z vzorno natančnostjo in na njih ni bila ugotovljena nikakršna okvara. Nekaj časa je trajala mučna tišina, nato so se oglasili čudni šumi, podobni tistim na radioaparatih ob iskanju postaje, nato je zopet vse utihnilo in javil se je nenavadno zategel moški glas: “Lama rabi alardi dini endavur esa kunis alim…” Ponovno je zavladala tišina in čez neka trenutkov je bila vzpostavljena zveza med Apollom 15 in centrom v Houstonu. Prvi se je javil zmeden astronavtov glas: “Ponovite še enkrat, nisem vas razumel…” Tudi kontrola na Zemlji je bila zmedena, za preprečitev panike pa so zvito sporočili: “Vse je O.K. Nadaljujmo s programom aluniranja.”
Mesece in leta so strokovnjaki poskušali razvozlati tajno sporočilo, kdo in od kod ga je poslal. Z Zemlje zagotovo ne.
3. DEL
Smo potomci bogov ali njihova stvaritev?
Ne slepimo se: nismo prva civilizacija na Zemlji. Ves svet je poln osupljivih in nenavadnih dokazov, vendar za sedaj še ne segamo dovolj visoko, da bi lahko razvozlali skrivnosti.
Nepoznana radiacija v egipčanskih piramidah
M. Chatelain je dokazoval, da so pod tremi egipčanskimi piramidami in Sfingo podzemni hodniki, ki omogočajo komunikacijo med piramidami ter vhod v skrivne sobane oziroma arhive s tajnimi zapisi znanja egipčanskih svečenikov. Na podlagi te hipoteze je Luis Alvarez, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko, prišel do zanimive zamisli. Predlagal je uporabo kozmičnih žarkov, ki imajo izredno sposobnost prodiranja. Postavili so detektor kozmičnih žarkov v notranjost ene od piramid, ki naj bi zabeležil različno stopnjo radiacije v odvisnosti od debeline zidu. Če imajo piramide skrivne prostore, naj bi detektor registriral večjo stopnjo radiacije. Detektor so postopoma obračali v vse smeri in snemali rezultate na magnetne trakove, ki so jih poslali v Kairo, da jih tam dešifrirajo. Vsi so bili prepričani, da bo skrivnost piramid naposled rešena.
Na splošno začudenje pa so v Kairu ugotovili, da je detektor kozmičnih žarkov poleg teh registriral še nam neznano radiacijo, ki je druge podatke zmedla do te mere, da jih je bilo nemogoče razbrati. Zmedeni znanstveniki so nato celo aparaturo prenesli v Kairo in jo ponovno testirali. Zunaj piramide so vsi aparati delovali brezhibno. Še večkrat so poskušali detektor namestiti v piramido, a vsakokrat zabeležili neznano radiacijo in dobili drugačne rezultate. Luis Alvarez je odstopil od nadaljnjega raziskovanja, se vrnil v Kalifornijo in se posvetil drugim nalogam.
M. Chatelain je ugotovil, da so davni predniki, kot kaže, predvideli možnost odkritja skrivnosti egipčanskih piramid, pa so zato vgradili oddajnik močnih radiacij.
To fantastično tezo dokazujejo tudi drugi primeri. Obstaja veliko število resnih ljudi, med katerimi so celo znanstveniki, ki trdijo, da so občutili delovanje čudnih magnetnih sil, če so bili dlje časa v notranjosti piramid ali v njihovi bližini. V primeru, da so piramide res zaščitene na tak način, mora biti pod temi mogočnimi skladovnicami skal, ki stojijo že več kot 5.000 let, skritega nekaj zelo pomembnega.
Obstajajo zapisi egipčanskih svečenikov, ki govorijo o skrivnostni sobi pod nivojem Nila, ki pa je znanstveniki do danes še niso našli. Sklepajo, da je v tej sobi grob prvega faraona, ki je bil nezemeljskega porekla, sistem za hlajenje in oddajnik skrivnostnih radiacij, ki se napaja z energijo atomskih baterij ali pa s periodičnimi spremembami pritiska, ki nastanejo kot posledica letnih poplav Nila, za katere so menili, da nastajajo zaradi vpliva Siriusa.
Vprašanja bez odgovorov
Kdo so bila bitja, za katera na sumerskih in asirskih glinenih ploščicah piše: “Bila so bitja, ki ne vedo, kaj je hrana in pijača, nič ne jedo in nič ne pijejo.” Ali so roboti?
Mnoge legende trdijo, da so bogovi uporabljali neobičajna letala, ki so se lahko pomikala po tleh, se potapljala v oceane, letela in lebdela v zraku ter se dematerializirala. Kakšna so bila ta letala, iz česa so bila narejena in kakšno gorivo so uporabljala?
Na osnovi česa so grški in rimski filozofi trdili, da obstajajo za Saturnom še drugi planeti, če se ve, da je teleskop izum srednjega veka?
V prazgodovini je v Afriki cvetela kultura civilizacije Zimbabveja. Njeni pripadniki so gradili templje brez oken in vrat, z odprtino, usmerjeno proti nebu. Na kakšen način so vstopali v te velike zgradbe? Ali niso imeli morda letečih priprav za spuščanje v notranjost templjev? Helikopterji pred nekaj tisočletji?
Na Kitajskem so odkrili grobnico iz približno 265. do 319. leta našega štetja. Dokazano je bilo, da je ornament, najden v njej, sestavljen iz 5% magnezija, 10% bakra in 85% aluminija. Sodobna znanost pa trdi, da je bil prvi aluminij proizveden 1808. leta, in sicer z elektrolizo.
V grobnicah Inkov v Peruju pa so odkrili okraske iz platine. Za pridobivanje platine je potrebna sodobna tehnologija, saj vemo, da se platina tali pri 1730 stopinjah Celzija.
Število pi (3,14) je odkritje nizozemskega matematika iz 17. stoletja. V Muzeju likovnih umetnosti v Moskvi pa hranijo egipčanski papirus, ki dokazuje, da so znanstveniki iz časov faraonov poznali pi in ga tudi uporabljali pri gradnji piramid.
V Indiji so odkrili skelet, katerega radioaktivnost je 50-krat večja od normalne. Da bi skelet pred 4.000 leti umrlega človeka zadržal takšno radioaktivnost, bi moral uživati hrano, ki je več stokrat radioaktivnejša od naše.
Kako razrešiti te skrivnosti in najti prave odgovore? Ali bodo raziskovalci v prihodnosti dovolj vztrajni pri odkrivanju prazgodovinskih resnic? Čakajmo in raziskujmo.
Štiri velike civilizacije davne preteklosti
Na osnovi najnovejših raziskovanj znanstveniki sklepajo, da so v preteklosti obstajale štiri velike civilizacije, ki so živele na mestih današnjih oceanov: Arktičnega, Indijskega, Tihega in Atlantskega. Ta teorija je zasnovana na zanimivem primeru sveže pomaranče, pri kateri se sčasoma notranjost bolj osuši kot lupina, nakar pomaranča dobi obliko tetraedra. Tako se je zgodilo tudi z Zemljo, ki je s hlajenjem dobila obliko tetraedra s štirimi kontinenti in štirimi velikimi oceani, ki se neprestano dvigajo in spuščajo zaradi premikanja polov v odnosu na njeno rotacijsko os. Geologi so odkrili, da je tesna zveza med premikanjem zemeljske skorje in ledenimi dobami oziroma topitvijo ledenih območij in nastajanjem novih toplih krajev. Kot kaže, do takih premikov pride vsakih 36.000 let, premik sam pa traja 6.000 let.
Pri tej teoriji pa ne smemo pozabiti, da se skladno s poli premika tudi ekvator, ki je s stališča človeštva bolj pomemben, ker je najgosteje naseljen. Tako lahko dobimo odgovore na vprašanja, odkod civilizacije ali njihove sledi na tako nepristopnih in neprimernih mestih za življenje, kot so recimo pragozdovi Gvatemale, Laosa in Tajske, zaledenele planote Tibeta ali puščave.
Brez dvoma je dokazano, da je civilizacija mnogo starejša, kot se je nedavno domnevalo, še posebno zaradi odkritij, da so spomeniki in grobovi v Španiji in Franciji več kot 2.000 let starejši od egipčanskih piramid. Ostaja pa vprašanje, kaj lahko štejemo za začetek civilizacije. Ali je to obdobje, ko so ljudje pričeli šteti in pisati, ko ogenj ni bil več naključje, ko so začeli klesati kamnito orodje in predelovati kovine ali katero drugo?
Ugotovimo lahko, da civilizacija v takšni ali drugačni obliki obstaja najmanj 65.000 let od časa kromanjonskega človeka. Koliko ta teza drži, bodo pokazala znanstvena raziskovanja, ki potekajo v raznih krajih sveta, predvsem pa čas.
VIR: spletna stran Utrinek si
Povezava:
http://www.utrinek.si/ |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
